Neinvazivno zdravljenje stabilne koronarne bolezni
V preteklih letih je Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini organiziralo že 10 uspešnih strokovnih srečanj. Lanskoletna udeležba (15.1.2021) preko 700 udeležencev na spletu potrjuje, da ima srečanje svoje mesto v izobraževalnem procesu zdravnikov in zdravstvenih delavcev.
Posnetki srečanja so dostopni na spletni strani https://mons22.kardioposvet.si ob predhodnji prijavi v portal Kardioposvet.si. Vabimo vas, da se prijavite v portal kardiopsvet.si oz. si ustvarite svoj uporabniški račun na spletni strani kardioposvet.si.
Spletnega kongresa se je letos udeležilo okoli 400 aktivnih udeležencev in v celoti več kot 650 poslušalcev. Veseli nas, da smo prejeli veliko zanimivih vprašanj, predlogov in odzivov na ankete z aktualnimi vprašanji.
Enajsti zaporedni simpozij MONS'22 naslovljen Kronična koronarna bolezen – znanje za vsakodnevno prakso je potekal tri dni z glavno hibridno spletno konferenco v petek, 14.1.22.
Predavanja na strokovnem srečanju MONS’22 so nadgradila znanje najbolj svežih smernic iz preteklih let v luči najnovejših zdravil in njihove ustrezne implementacije v vsakodnevni klinični praksi. Odzivi po dogodku potrjujejo dosežene cilje srečanja, ki so strokovnost, objektivnost, moderne vsebine, jasna sporočila in praktična priporočila za delo z bolniki. Udeleženci so poleg predstavljenih novosti dobili tudi posodobljeno zloženko z napotki za sodobno in celovito zdravljenje bolnikov s kronično koronarno boleznijo. Simpozij je pripravilo Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, ki na spletnem mestu Kardioposvet.si poleg dostopa do izobraževalnih vsebin ponuja tudi možnost hitrega posvetovanja zdravnika s kardiologom.
Letošnji program so dopolnjevale dodatne aktivnosti. Poleg glavnega programa je potekalo tudi šest satelitskih simpozijev, ki bodo na portalu Kardioposvet.si na voljo za ogled in pridobitev licenčnih točk do maja 2022. V sredo, 12.1.22, so bili v sklopu ‘Mons po Monsu 2021’ predstavljeni povzetki izbranih izpostavljenih predavanj iz lanskega srečanja. Uvod v izčrpne strokovne diskusije, ‘Mons pred Mons 2022’, se je zgodil že na četrtkov večer, 13.1.22, na okrogli mizi mladih zdravnikov o polipragmaziji. Razprave se je udeležilo okoli 200 poslušalcev, ki so aktivno sodelovali z vprašanji in glasovanjem v interaktivnih anketah.
Na okrogli mizi o polipragmaziji je sodelovalo šest mladih strokovnjakov (Miha Šušteršič, Luka Lipar, Klemen Steblovnik, Nadan Gregorič, Andrej Škoberne, Marko Miklič) s področja kardiologije, nefrologije, diabetologije in angiologije. Iz različnih področij so pridobili celosten pogled na celostno zdravljenje v okviru predstavljenih dveh kompleksnih kliničnih primerov polimorbidnih bolnikov. Poudarili so pomen zdravil za prognozo kot naložbo za prihodnost, nujne dobre razlage in psihološke podpore bolniku, tudi z namenom izboljšanja adherence, pomen pregleda interakcij med zdravili in možnosti združevanja terapij ali zmanjšanja predpisanih, posebej potencialno škodljivih zdravil, ter interdisciplinarnega sodelovanja različnih strokovnjakov. Opomnili so na pristop do zdravljenja ne samo za izboljšanje prognoze, temveč tudi za izboljšanje kvalitete bolnikovega življenja.
Hibridne konference v petek 14.1. se je skupno udeležilo več kot 450 udeležencev. Glavna tematika kroničnega koronarnega sindorma je zalo široka. Gre za zelo široko skupino bolnikov, od oseb s povišanimi dejavniki tveganja za motnje pretoka po koronarnih arterijah, bolnikov z začetnimi okvarami zaradi ishemičnih srčno-žilnih dogodkov, do oseb, ki so že doživele akutni koronarni sindrom ter bile deležne revaskularizacije.
Prvi sklop predavanj je vključeval najnovejše pristope pri omejevanju rizkov za aterosklerozo. Predstavljena so bila nova orodja za omejitev vnetnega dogajanja v žilni steni, ki povzroča motnje prekrvavitve. Tematika preventive na nivoju dejavnikov ogroženosti je vsebovana v številnih smernicah in vse več je poudarka na medsebojnem komuniciranju in poenotenju ciljanih vrednosti in ciljih zdravljenja s stališča dejavnikov ogroženosti.
V drugem sklopu predavanj s poudarkom na pogostih dilemah pri polimorbidnih bolnikih so bila predstavljena zadnja spoznanja evropskega združenja za kardiologijo. Za obvladovanje polipragmazije imamo na voljo opredelitev profilov bolnikov in za posamezne profile optimalne medikamentozne terapije in v drugi smeri združevanje zdravilnih učinkovin v eno tableto.
Doc. dr. Miran Brvar, dr. med. iz Centra za klinično farmakologijo in toksikologijo Interne klinike UKC Ljubljana je pripravil zanimivo predavanje o interakcijah med kardiološkimi zdravili in o vplivu onesnaženja na srčno-žilne bolezni. Dandanes se ogromno govori o dejavnikih tveganja za srčno-žilne bolezni, na katere vpliva posameznik sam (kajenje, nezdrava prehrana, prekomerno pitje alkohola, telesna nedejavnost), skoraj nobene pozornosti pa ne namenjamo onesnaženemu zraku - dejavniku, ki smo mu izpostavljeni vsi, ne glede na stopnjo prizadevanja za zdrav način življenja. In to kljub temu, da bi naj bila glede na rezultate študij onesnaženost posredno kriva za 9 milijonov smrti po svetu v letu 2019, od tega skoraj dve tretjini zaradi bolezni srca in ožilja, večinoma zaradi ishemične srčne bolezni srca in ishemične možganske kapi.
V okviru tretjega sklopa so bili predstavljeni klinični vidiki obravnave bolnikov z ishemično boleznijo srca in odkrivanje neopredeljene bolečine v prsnem košu, ki je lahko usodna za bolnika. V veliko pomoč pri odločanju in obravnavi pacientov so nam lahko tabele verjetnosti za različna klinična stanja glede na simptome in dejavnike tveganja, ki so postavljene z upoštevanjem analize številnih kliničnih podatkov. V zadnjih letih smo poleg novih zdravil med drugim pridobili pomagala za opredelitev sindroma ishemije brez obstruktivne koronarne bolezni, nove usmeritve pravočasne prepoznave faze počasnega prehajanja v srčno popuščanje, nove metode in usmeritve za zdravljenje arterijske hipertenzije in možnost zdravljenja z omejevalnikom pretoka skozi koronarni sinus pri rezistentni ishemični bolezni srca.
Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo ‘Zdravljenje prihodnosti’, kjer je potekala razprava o možnostih in dilemah najnovejših tehnologij zdravljenja, predvsem na področju genomske medicine. Okroglo mizo je moderiral Igor E. Bergant, gosti okrogle mize pa so bili: prof. dr. Robert Zorec, prof. dr. Borut Peterlin in prof. dr. Borut Štrukelj.
Glede na anketo, ki je potekala med razpravo, pa kljub veliki perspektivi novih tehnologij, večinski delež (81 %) udeležencev s področja zdravstva še ni bilo v stiku. Razlog ni pomanjkanje zanimanja, saj je 38 % udeležencev izrazilo željo o pridobitvi izkušenj. Od skupno 9 % udeležencev, ki pa imajo izkušnje, pa jih 7 % zaradi manjše dostopnosti uporablja v redkih izjemah.
Trajajoča pandemija koronovirosne bolezni 2019 je bila obravnavana v vseh sklopih srečanja MONS'22. Tematika je zajemala zdravljenje bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi ob covid-19, problematiko dolgega covid-19, vpliv pandemije na zdravstveni sistem in možne rešitve. V zadnjem sklopu smo preko spletnih anket pridobili povratne informacije zdravnikov in zdravstvenih delavcev glede spremembe načina in obsega obravnave (kroničnih) bolnikov v zadnjih dveh letih.
30 % udeležencev je ocenilo, da se je obravnava pacientov na daljavo v njihovi ambulanti povečala za kar 30 – 50 % in 23 % jih navaja še višje številke. Torej skupno lahko ocenimo, da je več kot polovica zdravnikov primorana za vsaj tretjino svojih pacientov obravnavo omejiti na dopisovanje ali telefonski klic. Spodbuden pa je podatek, da je 22 % anketirancev ohranilo standardni način obravnave.
Velika večina udeležencev simpozija (96 %) je mnenja, da bo breme kroničnih bolnikov v vsakdanji klinični praksi po zaključeni epidemiji večje. Zaradi zmanjšane dostopnosti do sicer običajne (standardne) obravnave v zadnjih dveh letih je kar 79 % zdravnikov je izrazilo skrb za njihove kronične bolnike.
Resnost vpliva okužbe s COVID-19 na splošno zdravje je jasno viden v rezultatu ankete o izkušnjah zdravnikov o poročanju poslabšanja predhodnih zdravstvenih stanj njihovih pacientov po prebolelem COVID-19. Samo 6 % ni opazilo poslabšanja. Od ostalih večinskih 94 % zdravnikov, ki imajo izkušnje s pričevanjem o poslabšanju zdravstvenih stanj, jih je 40 % opazilo dolgi COVID-19 oziroma podaljšanje simptomov zaradi COVID-19 in 6 % poslabšanje v mentalnem zdravju po preobolelem COVID-19.
V iskanju rešitev je v anketi prevladalo (52 %) mnenje, da je izobraževanje bolnikov najbolj obetavna možnost, da nadoknadimo zamujeno zaradi pandemije. Na drugem mestu za 38 % je primarna preventiva. Obe možnosti so bili na MONS’22 obravnavani kot zelo pomembni vidiki zdravljenja v prihodnosti.
Udeleženci so po koncu srečanja prejeli potrdilo o udeležbi za pridobitev 5,5 kreditnih točk v skladu s Pravilnikom o zdravniških licencah.
Organizator srečanja: Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini & Zavod E-Coopedu
Program srečanja:https://www.ecoopedu.com/mons22
Utrinki:
Comments